Standard EN 10210 je evropska specifikacija, ki določa tehnične dobavne pogoje za vroče{1}}končane strukturne votle profile iz ne-legiranih in drobnozrnatih jekel. Ti votli profili se uporabljajo predvsem na področju gradbeništva, gradbeništva, strojev in jeklenih konstrukcij, zanje pa je značilna visoka trdnost, odlična varivost in ugodno razmerje med-trdnostjo in-težo.
EN 10210 je sestavljen iz dveh glavnih delov
EN 10210-1
Tehnični pogoji dobave
EN 10210-2
Tolerance, mere in lastnosti preseka
Ta standard določa zahteve za vroče{0}}končane strukturne votle profile, ki so oblikovani pri povišanih temperaturah, običajno s postopkom, kot je vroče oblikovanje ali ekstrudiranje, in se lahko dobavijo kot-vroče-oblikovani ali naknadno toplotno-obdelani.
Če delate s krožnimi, kvadratnimi ali pravokotnimi votlimi profili (CHS, SHS, RHS), zlasti v konstrukcijskih aplikacijah, je razumevanje standarda EN 10210 bistvenega pomena za zagotavljanje kakovosti izdelkov, skladnosti z zakonodajo in strukturne zmogljivosti.
LEFIN STEEL - Vaš zaupanja vreden partner za-kakovostne jeklene cevi
EN 10210-1 Področje uporabe
EN 10210-1 določa tehnične zahteve za vroče-končane okrogle, kvadratne in pravokotne strukturne votle profile. Uporablja se za profile, izdelane s postopkom vročega-oblikovanja z naknadno toplotno obdelavo ali brez nje. Posebej zajema nelegirana jekla in drobnozrnata jekla.
Če povzamemo, sta standarda EN 10210-1 in EN 10219-1 usklajena standarda v skladu z Uredbo o gradbenih proizvodih (CPR). Ustrezne jeklene cevi so na splošno namenjene gradbeništvu. Ključna razlika je, da EN 10210-1 velja za vroče obdelane votle profile, medtem ko EN 10219-1 velja za hladno oblikovane varjene votle profile.
Specifikacija EN 10210 opisuje tehnične dobavne pogoje za vroče{1}}končane konstrukcijske votle profile. Je ključnega pomena za strukturne aplikacije, kot so gradbena ogrodja, mostovi in druge inženirske konstrukcije, saj zagotavlja bistvena jamstva za lastnosti, kot so meja tečenja, natezna trdnost in odpornost na udarce.
Klasificirana jekla
Jekla so v EN 10210 razvrščena v dve glavni kategoriji, podobno kot v EN 10219:
• 1. Ne-legirana jekla
• 2. Drobnozrnata jekla
Za strukturne votle profile iz ne{0}}legiranega jekla je oznaka sestavljena iz:
• številko tega evropskega standarda (EN 10210);
• Velika črka S za konstrukcijsko jeklo;
• Navedba najmanjše določene meje tečenja za debelino, manjšo ali enako 16 mm, izraženo v N/mm²;
• Velika črka J in številka (0 ali 2) za lastnosti z določenimi lastnostmi udarca pri 0 stopinjah oziroma -20 stopinjah;
• Velika črka H za označevanje votlih profilov.
Na primer: EN 10210 S275J0H
• EN 10210 – številka evropskega standarda
• S – Konstrukcijsko jeklo
• 275 – Najmanjša meja tečenja (N/mm²) za debelino, ki ni večja od 16 mm
• J0 – Lastnosti udarca, najmanj 27 J pri 0 stopinjah
• H – Votel profil
Za strukturne votle profile iz drobnozrnatega jekla je oznaka jekla sestavljena iz:
• številko tega evropskega standarda (EN 10210);
• Velika črka S za konstrukcijsko jeklo;
• Navedba najmanjše določene meje tečenja za debelino, manjšo ali enako 16 mm, izraženo v N/mm²;
• velika črka N za označevanje normaliziranega ali normaliziranega valjanega materiala ali velika črka M za označevanje termomehansko valjanega materiala;
• Velika črka L za lastnosti z določenimi udarnimi lastnostmi pri -50 stopinjah;
• Velika črka H za označevanje votlih profilov.
Na primer: EN 10210 S355NH
• EN 10210 – številka evropskega standarda
• S – Konstrukcijsko jeklo
• 355 – Najmanjša meja tečenja (N/mm²) za debelino, ki ni večja od 16 mm
• N – Normalizirano ali normalizirano valjano drobnozrnato jeklo
• H – Votel profil
*(Opomba: za kvalitete z lastnostmi udarca pri -50 stopinjah bi se uporabil 'NL', npr. S355NLH).*
EN 10210 Zahteve za kemično sestavo cevi
| Kemična sestava - Analiza ulitkov za debelino izdelka, manjšo ali enako 120 mm | |||||||||
| Razred jekla | Vrsta deoksidacije | % po masi, največ | |||||||
| C Določena debelina (mm) |
Si | Mn | P | S | Nb c | ||||
| Ime jekla | Jeklena številka | ||||||||
| Manjše ali enako 40 | > 40 Manjše ali enako 120 | ||||||||
| S235JRH | 1.0039 | FN | 0.17 | 0.20 | – | 1.40 | 0.040 | 0.040 | 0.009 |
| S275J0H | 1.0149 | FN | 0.20 | 0.22 | – | 1.50 | 0.035 | 0.035 | 0.009 |
| S275J2H | 1.0138 | FF | 0.20 | 0.22 | – | 1.50 | 0.030 | 0.030 | – |
| S355J0H | 1.0547 | FN | 0.22 | 0.22 | 0.55 | 1.60 | 0.035 | 0.035 | 0.009 |
| S355J2H | 1.0576 | FF | 0.22 | 0.22 | 0.55 | 1.60 | 0.030 | 0.030 | – |
| S355K2H | 1.0512 | FF | 0.22 | 0.22 | 0.55 | 1.60 | 0.030 | 0.030 | – |
| a Metode deoksidacije so označene kot sledi: FN=Jeklo za robove ni dovoljeno FF=Popolnoma uničeno jeklo, ki vsebuje elemente, ki vežejo dušik, v količinah, ki zadostujejo za vezavo razpoložljivega dušika (npr. min. 0.020 % celotnega Al ali 0,015 % topnega Al). b Dovoljeno je preseči določene vrednosti pod pogojem, da je za vsako povečanje 0,001 % N P max. zmanjšana je tudi vsebina za 0,005 %. Vsebnost dušika v analizi ulitka pa ne sme biti večja od 0,012 %. c Največja vrednost za dušik ne velja, če kemična sestava kaže najmanjšo skupno vsebnost Al 0,020 % z minimalno razmerje Al/N 2:1 ali če je prisotnih dovolj drugih N{2}}vezivnih elementov. N-vezujoči elementi se zabeležijo v Inšpekcijski dokument. |
|||||||||
| Kemična sestava - Analize ulitkov za debelino izdelka manj kot ali enako 65 mm | |||||||||||||||||
| Razred jekla | Vrsta deoksidacije | Podskupinab | % glede na maso | ||||||||||||||
| Ime jekla | Jeklena številka | C maks. |
Si maks. |
Mn | P maks. |
S maks. |
Nb maks. |
V maks. |
Al totalc min. |
Ti maks. |
Kr maks. |
Ni maks. |
Mo maks. |
prežvek maks. |
N maks. |
||
| S275NH | 1.0493 | GF | QS | 0.20 | 0.40 | 0.50 1.40 |
0.035 | 0.030 | 0.05 | 0.08 | 0.02 | 0.03 | 0.30 | 0.30 | 0.10 | 0.35 | 0.015 |
| S275NLH | 1.0497 | 0.030 | 0.025 | ||||||||||||||
| S355NH | 1.0539 | GF | QS | 0.20 | 0.50 | 0.90 1.65 |
0.035 | 0.030 | 0.05 | 0.12 | 0.02 | 0.03 | 0.30 | 0.50 | 0.10 | 0.35 | 0.020 |
| S355NLH | 1.0549 | 0.18 | 0.030 | 0.025 | |||||||||||||
| S420NH | 1.8750 | GF | SS | 0.22 | 0.60 | 1.00 1.70 |
0.035 | 0.030 | 0.05 | 0.20 | 0.02 | 0.03 | 0.30 | 0.80 | 0.10 | 0.70 | 0.025 |
| S420NLH | 1.8751 | 0.030 | 0.025 | ||||||||||||||
| S460NH | 1.8953 | GF | SS | 0.22 | 0.60 | 1.00 1.70 |
0.035 | 0.030 | 0.05 | 0.20 | 0.02 | 0.03 | 0.30 | 0.80 | 0.10 | 0.70 | 0.025 |
| S460NLH | 1.8956 | 0.030 | 0.025 | ||||||||||||||
| a Metoda deoksidacije je označena na naslednji način: GF=popolnoma uničeno jeklo, ki vsebuje elemente, ki vežejo dušik, v količinah, ki zadostujejo za vezavo razpoložljivega dušika, in ima drobnozrnato strukturo. b QS=kakovostno jeklo. SS=posebno jeklo. c Če je prisotnih dovolj N{0}}veznih elementov, najmanjša skupna vsebnost Al ne velja. d Če je vsebnost bakra večja od 0,30 %, mora biti vsebnost niklja vsaj polovica vsebnosti bakra. |
|||||||||||||||||
| Strpnost | ||
| OD | Krožna: ±1 % z najmanj ±0,5 mm | |
| in največ ±10 mm | ||
| Pravokotni in kvadratni: ±1 % z minimumom | ||
| ±0,5 mm | ||
| Debelina | -10% | |
EN 10210 Mehanske lastnosti
| Mehanske lastnosti votlega profila iz ne-legiranega strukturnega jekla | |||||||||||||||||
| Razred jekla | Najmanjša meja tečenja ReH MPa |
Natezna trdnost Rm MPa |
Najmanjši raztezek Aa b % |
Minimalni vpliv Energija KVd J |
|||||||||||||
| Določena debelina mm |
Določena debelina mm |
Določena debelina mm |
Pri preskusni temperaturi od |
||||||||||||||
| Ime jekla | Jeklena številka | Manjše ali enako 16 | >16 Manjše ali enako 40 | >40 Manjše ali enako 63 | >63 Manjše ali enako 80 | >80 Manjše ali enako 100 | >100 Manjše ali enako 120 | Manjše ali enako 3 | >3 Manjše ali enako 100 | >100 Manjše ali enako 120 | Manjše ali enako 40 | >40 Manjše ali enako 63 | >63 Manjše ali enako 100 | >100 Manjše ali enako 120 | -20 stopinj | 0 stopinj | 20 stopinj |
| S235JRHc | 1.0039 | 235 | 225 | 215 | 215 | 215 | 195 | 360-510 | 360-510 | 350-500 | 26 | 25 | 24 | 22 | – | – | 27 |
| S275J0Hc | 1.0149 | 275 | 265 | 255 | 245 | 235 | 225 | 430-580 | 410-560 | 400-540 | 23 | 22 | 21 | 19 | – | 27 | – |
| S275J2H | 1.0138 | 27 | – | – | |||||||||||||
| S355J0Hc | 1.0547 | 355 | 345 | 335 | 325 | 315 | 295 | 510-680 | 470-630 | 450-600 | 22 | 21 | 20 | 18 | – | 27 | – |
| S355J2H | 1.0576 | 27 | – | – | |||||||||||||
| S355K2H | 1.0512 | 40e | – | – | |||||||||||||
| a Longitudinalne vrednosti. Prečne vrednosti so nižje za 2 %. b Za debeline < 3 mm glejte 9.2.2. c Lastnosti udarca se preverijo le, če je navedena možnost 1.3. d Za udarne lastnosti za preskušance z zmanjšanim presekom glej 6.6.2. e Ta vrednost ustreza 27J pri –30 stopinjah (glejte EN 1993-1-1). |
|||||||||||||||||
| Mehanske lastnosti votlih profilov iz finozrnatega konstrukcijskega jekla | |||||||||
| Razred jekla | Najmanjša meja tečenja ReH MPa |
Natezna trdnost Rm MPa pri določeni debelini manj kot ali enako 65 mm |
Najmanjši raztezek A % pri določeni debelini manj kot ali enako 65 mm |
Najmanjša energija udarca KVa J |
|||||
| Ime jekla | Jeklena številka | Določena debelina mm |
Pri preskusni temperaturi od | ||||||
| Manjše ali enako 16 | >16 Manjše ali enako 40 | >40 Manjše ali enako 65 | Vzdolžni | Prečni | -50 stopinj | -20 stopinj | |||
| S275NH | 1.0493 | 275 | 265 | 255 | 370-510 | 24 | 22 | – | 40b |
| S275NLH | 1.0497 | 27 | – | ||||||
| S355NH | 1.0539 | 355 | 345 | 335 | 470-630 | 22 | 20 | – | 40b |
| S355NLH | 1.0549 | 27 | – | ||||||
| S420NH | 1.8750 | 420 | 400 | 390 | 520-680 | 19 | 17 | – | 40b |
| S420NLH | 1.8751 | 27 | – | ||||||
| S460NH | 1.8953 | 460 | 440 | 430 | 540-720 | 17 | 15 | – | 40b |
| S460NLH | 1.8956 | 27 | – | ||||||
| a Za udarne lastnosti preskušancev z zmanjšanim presekom glej 6.6.2. b Ta vrednost ustreza 27J pri –30 stopinjah (glejte EN 1993-1-1). |
|||||||||
Tolerance mer so določene v skladu z EN 10210-2
| Tolerance za obliko, ravnost in maso | |||
| Značilno | Okrogli votli profili | Kvadratni in pravokotni votli profili | Eliptični votli profili |
| Zunanje mere (D, B, H) | ±1 % z najmanj ± 0,5 mm | ±1 % z najmanj ± 0,5 mm | |
| in največ ± 10 mm | |||
| Debelina (T) | -10% | ||
| Iz--okroglosti (O) | 2 % za votle profile, katerih razmerje med premerom in debelino ne presega 100 | - | |
| Konkavnost/konveksnost (x1, x2) | - | 1% | - |
| Pravokotnost stranice (θ) | - | 90 stopinj ± 1 stopinja | - |
| Zunanji kotni profil (C1, C2 ali R) | - | 3 T največ na vsakem vogalu | - |
| Zasuk (V) | - | 2 mm plus 0,5 mm/m dolžine | |
| Ravnost (e) | 0,2 % celotne dolžine in 3 mm na kateri koli 1 m dolžine | ||
| maša (M) |
-6 %/+ 8 % na posamezne dostavljene dolžine | ||
| Tolerance pri dolžinah | ||
| Vrsta dolžine a | Razpon dolžine ali dolžine L | Strpnost |
| Naključna dolžina | 4000 Manjše ali enako L Manjše ali enako 16000 z obsegom 2000 na postavko naročila | 10 % dobavljenih odsekov je lahko pod najmanjšo dolžino za naročeni obseg, vendar ne krajši od 75 % minimalne dolžine obsega |
| Približna dolžina | 4000 Manjše ali enako L Manjše ali enako 16000 | ± 500 mm b |
| Točna dolžina | 2000 Manjše ali enako L Manjše ali enako 6000 | 0 – + 10 mm |
6000 | 0 – + 15 mm |
| |
| a Proizvajalec ob povpraševanju in naročilu določi vrsto zahtevane dolžine in razpon ali dolžino. b Možnost 21 je toleranca približne dolžine 0 – + 150 mm c Običajni razpoložljivi dolžini sta 6 m in 12 m. |
||